Predstavljajte si, da se nekega jutra zbudite in na eno uho nenadoma slišite bistveno slabše. Morda imate občutek, kot da je uho zamašeno. Morda slišite šumenje, piskanje ali pa zvoki nenadoma postanejo oddaljeni.
Takšna sprememba je lahko zelo neprijetna, predvsem pa je pomembno, da je ne prezremo.
Nenadna izguba sluha namreč ni vedno posledica ušesnega masla, prehlada ali zamašenega ušesa. Včasih gre za stanje, pri katerem je prizadeto notranje uho oziroma slušni živec.
V takšnih primerih lahko pravočasno ukrepanje pomembno vpliva na možnosti okrevanja.
Danes se poleg uveljavljenega zdravljenja raziskujejo tudi dodatni pristopi, povezani z oksigenacijo, celično energijo in regeneracijo tkiv.
Med njimi imajo posebno mesto hiperbarična kisikova terapija (HBOT), raziskave infrardeče svetlobe (IR) in pulznih elektromagnetnih polj (PEMF).
Toda kako delujejo in kaj o njihovi uporabi pri težavah s sluhom dejansko vemo?
Kaj je nenadna naglušnost?
Nenadna senzorinevralna naglušnost je hitro nastala izguba sluha, običajno v enem ušesu, ki se razvije v nekaj urah ali največ treh dneh.
Prizadeto je notranje uho, slušni živec ali povezane slušne poti.
Pogosto se pojavi brez očitnega vzroka.
Človek lahko opazi:
- nenadno poslabšanje sluha na enem ušesu,
- občutek polnosti ali zamašenosti ušesa,
- šumenje ali piskanje v ušesu (tinitus),
- slabše razumevanje govora,
- vrtoglavico ali motnje ravnotežja.
Včasih se težava pojavi zjutraj, takoj po prebujanju.
Ker lahko občutek spominja na zamašeno uho, nekateri ljudje čakajo več dni in upajo, da bo težava izzvenela sama.
Toda prav čas je pri nenadni izgubi sluha izjemno pomemben.
Zakaj je treba ukrepati hitro?
Če sluh nenadoma oslabi in vzrok ni očiten, je potreben nujen pregled pri zdravniku oziroma specialistu ORL.
Priporočila NICE določajo, da je pri nenadni izgubi sluha, nastali v zadnjih 30 dneh in brez jasnega vzroka v zunanjem ali srednjem ušesu, potrebna specialistična ocena v 24 urah.
Zdravnik s pregledom in preiskavami, predvsem avdiometrijo, ugotovi vrsto in stopnjo izgube sluha.
Če se ob izgubi sluha pojavijo še povešen ustni kot, motnje govora, šibkost okončin ali drugi znaki možganske kapi, je treba takoj poklicati 112.
Kaj se zgodi v notranjem ušesu?
Notranje uho je izjemno občutljiv organ.
V polžu, imenovanem tudi kohlea, so posebne čutne celice, ki mehanske zvočne dražljaje pretvarjajo v električne signale.
Ti po slušnem živcu potujejo do možganov, kjer jih prepoznamo kot zvok.
Za pravilno delovanje teh celic so pomembni:
- zadostna oskrba s kisikom,
- ustrezna prekrvavitev,
- stabilno celično energijsko ravnovesje,
- normalno delovanje živčnih celic,
- uravnavanje vnetnih in oksidativnih procesov.
Notranje uho ima velike presnovne potrebe in je občutljivo za motnje v svojem okolju.
Pri nenadni naglušnosti raziskovalci proučujejo različne možne mehanizme, med drugim motnje mikrocirkulacije, vnetne in imunske procese ter poškodbe občutljivih slušnih struktur.
V številnih primerih natančnega vzroka ne odkrijemo.
Zato zdravljenje ni usmerjeno samo v en domnevni mehanizem.
Hiperbarična kisikova terapija -- zakaj je zanimiva pri nenadni naglušnosti?
Hiperbarična kisikova terapija je eden od dodatnih pristopov, ki so bili pri nenadni senzorinevralni naglušnosti tudi klinično raziskani.
Pri HBOT oseba vdihuje kisik v okolju s povišanim tlakom.
Zaradi povečanega tlaka se v krvni plazmi raztopi več kisika, s čimer se poveča njegova razpoložljivost tkivom.
To je pomembno, ker notranje uho za svoje delovanje potrebuje stalno oskrbo s kisikom.
Kako lahko HBOT vpliva na notranje uho?
Raziskovalci proučujejo več možnih mehanizmov.
1. Povečana razpoložljivost kisika
Pri HBOT se poveča količina kisika, raztopljenega v krvni plazmi. S tem se lahko poveča tudi njegov prehod v tekočine in tkiva notranjega ušesa.
2. Podpora presnovnim procesom
Slušne celice potrebujejo energijo za vzdrževanje normalnega delovanja. Ustrezna razpoložljivost kisika je pomembna za celično presnovo.
3. Vpliv na nekatere vnetne in regeneracijske procese
HBOT lahko pri določenih zdravstvenih stanjih vpliva na celične signalne poti, povezane z vnetjem in obnovo tkiv.
4. Možna dodatna podpora ob standardnem zdravljenju
Klinične raziskave kažejo, da lahko HBOT v kombinaciji s kortikosteroidi pri izbranih bolnikih izboljša možnosti za okrevanje sluha.
Vendar HBOT ne more zagotoviti obnove poškodovanih slušnih celic in uspeh zdravljenja ni zagotovljen.
Kaj o HBOT pravijo strokovne smernice?
Ameriška akademija za otorinolaringologijo in kirurgijo glave in vratu (AAO-HNS) v smernicah za nenadno senzorinevralno naglušnost navaja HBOT kot eno od možnih dodatnih oblik zdravljenja.
Po teh smernicah lahko zdravnik razmisli o:
- HBOT v kombinaciji s kortikosteroidi v prvih dveh tednih od nastanka nenadne izgube sluha.
- HBOT v kombinaciji s kortikosteroidi kot dodatnem reševalnem zdravljenju v prvem mesecu, če okrevanje ni zadovoljivo.
To ni priporočilo, da bi moral vsak bolnik prejeti HBOT, temveč možnost, o kateri se odloča specialist glede na okoliščine.
HBOT ni nadomestilo za kortikosteroidno zdravljenje ali drugo ustrezno ORL obravnavo.
Prav tako ni mogoče samodejno prenesti rezultatov raziskav z medicinskimi hiperbaričnimi protokoli na vse komore z nižjimi tlaki ali drugačno koncentracijo kisika.
Najpomembnejše sporočilo je, da mora biti zdravljenje pravočasno, strokovno vodeno in prilagojeno posamezniku.
Infrardeča svetloba -- ali lahko svetloba vpliva tudi na slušne celice?
Na področju zdravja notranjega ušesa se raziskuje tudi fotobiomodulacija.
Gre za uporabo svetlobe določenih valovnih dolžin, pogosto rdeče ali bližnje infrardeče svetlobe, s katero želijo raziskovalci vplivati na določene celične procese.
Pri ustreznih parametrih lahko svetloba vpliva na mitohondrijsko signalizacijo, oksidativni stres in nekatere procese, povezane z vnetjem.
Bližnja infrardeča svetloba (NIR)
Raziskovalci proučujejo možnost, da bi ciljano dovajanje svetlobe do struktur notranjega ušesa vplivalo na delovanje slušnih celic.
Sistematični pregledi raziskav so pri nekaterih bolnikih s tinitusom ali senzorinevralno izgubo sluha pokazali kratkoročne izboljšave določenih simptomov.
Vendar so bile raziskave majhne in zelo različne glede na uporabljene naprave, valovne dolžine in načine obsevanja.
Dolgoročna učinkovitost ostaja negotova.
Pomembna je še ena razlika.
Raziskave ciljanega laserskega ali svetlobnega obsevanja ušesa niso neposreden dokaz učinkovitosti infrardečega tunela za celo telo.
Zato ni mogoče trditi, da infrardeča terapija, kakršno uporabljamo v Revital33, dokazano izboljšuje sluh ali obnavlja slušne celice.
Daljna infrardeča svetloba (FIR)
Daljna infrardeča svetloba deluje predvsem prek toplotnih učinkov.
Prijetna toplota lahko prispeva k sproščanju mišic in občutku telesnega ugodja.
Pri težavah s sluhom, ki jih spremljata stres in napetost, je sproščanje lahko dobrodošlo za splošno počutje.
Vendar daljna infrardeča svetloba ni dokazano zdravljenje nenadne naglušnosti ali tinitusa.
PEMF -- pulzna elektromagnetna polja in živčni sistem
PEMF uporablja pulzna elektromagnetna polja, katerih vplive na različne celične in regeneracijske procese proučujejo raziskovalci.
Nekatere predklinične raziskave nakazujejo, da lahko določeni elektromagnetni dražljaji vplivajo na celično signalizacijo in vnetne procese.
Ker slušni sistem vključuje občutljive živčne strukture, je raziskovanje elektromagnetnih vplivov na živčno tkivo zanimivo.
Toda pri tem je treba biti zelo natančen.
Za uporabo običajnih PEMF naprav pri nenadni senzorinevralni naglušnosti ni dovolj kakovostnih kliničnih dokazov, da bi lahko govorili o dokazani izboljšavi sluha.
Prav tako PEMF ni enako kot transkranialna magnetna stimulacija (TMS), ki uporablja drugačne naprave in protokole ter jo raziskujejo pri nekaterih oblikah tinitusa.
PEMF zato ne sme odložiti nujnega ORL pregleda ali uveljavljenega zdravljenja.
HBOT, IR in PEMF -- kako razumeti njihovo kombinacijo?
V Revital33 uporabljamo tri različne tehnologije:
HBOT -- povečuje razpoložljivost kisika v krvni plazmi in ima pri izbranih primerih nenadne senzorinevralne naglušnosti določeno mesto v strokovnih smernicah.
IR -- uporablja bližnjo in daljno infrardečo svetlobo. Ciljana fotobiomodulacija notranjega ušesa je raziskovalno zanimiva, vendar učinkov naših naprav pri nenadni naglušnosti ne moremo enačiti z učinki raziskovalnih svetlobnih protokolov.
PEMF -- predstavlja neinvazivno tehnologijo, katere biološke učinke raziskujejo, vendar za zdravljenje nenadne naglušnosti še nima prepričljivih kliničnih dokazov.
Vsaka tehnologija torej deluje na drugačen način, vendar ni dokazano, da njihova kombinacija izboljšuje sluh bolj kot standardno zdravljenje ali HBOT v ustrezno izbranih primerih.
Pri nenadni izgubi sluha je zato najpomembnejša pravočasna specialistična obravnava, ne kombiniranje čim več terapij.
Kaj pa druge težave na področju ORL?
Otorinolaringologija (ORL) obravnava bolezni in težave ušes, nosu, obnosnih votlin, žrela in grla.
Poleg nenadne naglušnosti so pogoste tudi druge težave.
Tinitus -- šumenje in piskanje v ušesih
Tinitus je zaznavanje zvoka brez ustreznega zunanjega zvočnega vira.
Lahko se pojavlja samostojno ali skupaj z izgubo sluha.
Na področju tinitusa raziskujejo fotobiomodulacijo in nekatere druge nevromodulacijske pristope, vendar so rezultati za zdaj neenotni.
HBOT ni uveljavljeno rutinsko zdravljenje kroničnega tinitusa. Pri tinitusu, ki spremlja novo nastalo nenadno naglušnost, je ključna predvsem pravočasna obravnava izgube sluha.
Težave s sinusi in zamašenim nosom
Pri kroničnih težavah s sinusi so pomembni ugotavljanje vzroka, ustrezna zdravila in po potrebi specialistična obravnava.
Prijetna toplota lahko nekaterim ljudem pomaga pri občutku sproščanja, vendar IR in PEMF nista dokazani metodi zdravljenja kroničnega sinusitisa.
Pri HBOT pa je potrebna posebna previdnost.
Zamašeni sinusi ali moteno izenačevanje tlaka lahko povečajo tveganje za bolečine in barotravmo.
Vnetja ušes
Vnetja zunanjega ali srednjega ušesa imajo različne vzroke in zahtevajo ustrezno obravnavo.
HBOT, IR in PEMF niso standardno zdravljenje običajnih vnetij ušes.
Pri aktivnem vnetju ali težavah z izenačevanjem tlaka je treba pred morebitno HBOT opraviti zdravstveno presojo.
Kdaj je HBOT pri težavah s sluhom lahko primerna?
Pri nenadni senzorinevralni naglušnosti se lahko o HBOT razmišlja kot o dodatni možnosti zdravljenja, vendar je odločitev odvisna od več dejavnikov:
- časa, ki je minil od nastanka težav,
- vrste in stopnje izgube sluha,
- rezultatov avdiometrije,
- že uvedenega zdravljenja,
- morebitnih drugih zdravstvenih težav,
- sposobnosti varnega izenačevanja tlaka,
- razpoložljivosti ustreznega medicinskega HBOT protokola.
O primernosti odloča zdravnik, po potrebi v sodelovanju s specialistom hiperbarične medicine.
Posebej pomembno je, da se pri HBOT za zdravljenje nenadne naglušnosti uporabljajo ustrezni medicinski parametri. Nižjetlačne wellness komore niso avtomatično enakovredne protokolom, na katerih temeljijo klinične raziskave.
Sluh je dragocen -- pravočasno ukrepanje lahko pomeni veliko razliko
Sluh nam omogoča komunikacijo, povezanost z ljudmi in orientacijo v svetu.
Ko se nenadoma spremeni, lahko to močno vpliva na vsakodnevno življenje, samozavest in počutje.
Sodobna medicina ponuja različne možnosti diagnostike in zdravljenja, raziskovalci pa še naprej iščejo načine za boljšo zaščito občutljivih struktur notranjega ušesa.
Hiperbarična kisikova terapija je pri izbranih bolnikih z nenadno senzorinevralno naglušnostjo ena od dodatnih možnosti, ki jo priznavajo strokovne smernice.
Raziskave infrardeče svetlobe in elektromagnetnih vplivov na slušni sistem pa odpirajo zanimiva vprašanja za prihodnost.
Največ lahko za svoj sluh naredimo tako, da nenadne spremembe ne prezremo in pravočasno poiščemo strokovno pomoč.
Revital33 -- za telo. Um. Vitalnost.
V Revital33 se posvečamo sodobnim tehnologijam za podporo regeneraciji, sproščanju in dobremu počutju.
Z veseljem vam predstavimo delovanje hiperbarične kisikove terapije, infrardeče svetlobe in PEMF ter pojasnimo njihove možnosti in omejitve.
SPOZNAJTE NAŠE TERAPIJE →
Pogosta vprašanja (FAQ)
Ali lahko nenadna naglušnost izzveni sama?
Pri nekaterih ljudeh se sluh delno ali v celoti povrne spontano. Vendar tega ni mogoče zanesljivo napovedati, zato nenadne izgube sluha ne smemo ignorirati. Potreben je nujen zdravniški pregled.
Ali HBOT pomaga pri nenadni naglušnosti?
Pri določenih bolnikih lahko HBOT v kombinaciji s kortikosteroidi izboljša možnosti okrevanja. Strokovne smernice jo dopuščajo kot dodatno možnost zdravljenja, predvsem v prvih dveh tednih oziroma v prvem mesecu pri reševalnem zdravljenju. Uspeh ni zagotovljen.
Koliko časa po nastanku naglušnosti je HBOT še smiselna?
Strokovne smernice obravnavajo začetno uporabo HBOT v prvih dveh tednih in dodatno reševalno zdravljenje v prvem mesecu od nastanka težav. To ne pomeni, da je HBOT primerna za vsakega bolnika.
Ali infrardeča svetloba izboljša sluh?
Raziskave ciljane fotobiomodulacije kažejo nekatere zanimive rezultate, vendar ni dovolj dokazov za rutinsko uporabo pri nenadni naglušnosti. Učinkov ciljane svetlobne terapije ni mogoče samodejno pripisati infrardečim napravam za celo telo.
Ali PEMF pomaga pri tinitusu?
Za običajne PEMF naprave ni dovolj zanesljivih kliničnih dokazov, da bi lahko priporočali njihovo uporabo za zdravljenje tinitusa. Pomembno je tudi razlikovanje med PEMF in drugimi oblikami magnetne stimulacije.
Ali lahko obiščem HBOT, če imam zamašena ušesa ali sinuse?
Zamašenost in težave z izenačevanjem tlaka lahko povečajo tveganje za barotravmo. Pred obiskom je potrebna ustrezna zdravstvena presoja.
Znanstveni viri
- Chandrasekhar S. S. in sod. (2019). Clinical Practice Guideline: Sudden Hearing Loss (Update). Otolaryngology--Head and Neck Surgery.
- National Institute for Health and Care Excellence (NICE). Hearing loss in adults: assessment and management (NG98).
- Rhee T. M. in sod. (2018). Addition of Hyperbaric Oxygen Therapy vs Medical Therapy Alone for Idiopathic Sudden Sensorineural Hearing Loss: A Systematic Review and Meta-analysis. JAMA Otolaryngology--Head & Neck Surgery.
- Joshua T. G. in sod. (2022). Hyperbaric Oxygen Therapy for Patients With Sudden Sensorineural Hearing Loss: A Systematic Review and Meta-analysis. JAMA Otolaryngology--Head & Neck Surgery.
- Low-Level Laser Therapy and Photobiomodulation for Tinnitus and Sudden Sensorineural Hearing Loss: A Systematic Review. Cureus, 2025.
- The effect of photobiomodulation on tinnitus: a systematic review. The Journal of Laryngology & Otology, 2024.
- Thom S. R. (2011). Hyperbaric oxygen: its mechanisms and efficacy. Plastic and Reconstructive Surgery.
Pomembno opozorilo: Članek je informativne narave in ne nadomešča zdravstvene obravnave. Nenadna izguba sluha zahteva nujno zdravniško oceno. HBOT je pri izbranih primerih nenadne senzorinevralne naglušnosti lahko dodatna medicinska možnost ob standardnem zdravljenju, vendar rezultati raziskav niso neposredno prenosljivi na vse vrste hiperbaričnih komor. IR in PEMF nista dokazani metodi zdravljenja nenadne naglušnosti. Storitve Revital33 niso nadomestilo za specialistično diagnostiko in zdravljenje.
