Srbečica, rdečica, suha in razdražena koža. Včasih se začne z majhnim madežem, drugič se vnetje razširi na večji del telesa. Dermatitis ni samo težava na površini kože – povezan je tudi z delovanjem kožne pregrade, imunskega sistema in vnetnih procesov.
Koža je naš največji organ in hkrati prva zaščitna pregrada med telesom in zunanjim okoljem.
Vsak dan nas ščiti pred dražečimi snovmi, mikroorganizmi, izgubo vode in številnimi zunanjimi vplivi.
Toda kaj se zgodi, ko ta zaščitna pregrada ne deluje več optimalno?
Koža postane občutljiva, suha, razdražena in nagnjena k vnetjem. Takrat govorimo o različnih oblikah dermatitisa.
Poleg ustrezne dermatološke obravnave znanstveniki raziskujejo tudi vplive kisika, svetlobe in elektromagnetnih polj na celične procese ter regeneracijo tkiv.
Ali lahko hiperbarična kisikova terapija (HBOT), infrardeča svetloba (IR) in pulzna elektromagnetna polja (PEMF) ponudijo dodatno podporo?
Kaj je dermatitis?
Dermatitis je splošen izraz za vnetje kože. Pojavlja se lahko pri otrocih in odraslih ter prizadene različne dele telesa.
Najpogostejši znaki so:
- suha in občutljiva koža,
- rdečica ali drugačna obarvanost kože,
- srbenje,
- luščenje,
- drobni mehurčki ali razpoke,
- zadebeljena koža zaradi dolgotrajnega praskanja,
- občasno rosenje ali nastajanje krast.
Dermatitis ni ena sama bolezen. Poznamo več oblik, ki imajo različne vzroke in zahtevajo različno zdravljenje.
Atopijski dermatitis – ko je kožna pregrada oslabljena
Atopijski dermatitis, pogosto imenovan tudi atopijski ekcem, je kronična vnetna bolezen kože. Povezan je z motnjami kožne pregrade in spremenjenim imunskim odzivom. Koža slabše zadržuje vlago, dražeče snovi pa lažje prehajajo skozi njeno površino. Pojavijo se suhost, srbenje in vnetni izbruhi. Atopijski dermatitis pogosto spremljajo obdobja izboljšanja in poslabšanja.
Kontaktni dermatitis – ko koža reagira na okolje
Kontaktni dermatitis nastane zaradi stika z dražečo snovjo ali alergenom. Povzročijo ga lahko čistila, kozmetični izdelki, kovine, dišave ali druge snovi. Pomembno je razlikovati med dražečim in alergijskim kontaktnim dermatitisom, saj je tudi pristop k preprečevanju težav lahko drugačen.
Seboroični dermatitis – vnetje na predelih z več lojnicami
Seboroični dermatitis se pogosto pojavlja na lasišču, ob nosu, obrveh in drugih predelih z več lojnicami. Zanj so značilni rdečica, luščenje in včasih srbenje. Pri njegovem nastanku sodelujejo več dejavnikov, med drugim odziv kože na kvasovke rodu Malassezia.
Zakaj dermatitis ni samo površinska težava?
Pri dermatitisu se pogosto prepletajo trije pomembni procesi.
1. Oslabljena kožna pregrada
Koža težje zadržuje vlago in se slabše brani pred zunanjimi dražljaji.
2. Spremenjen imunski odziv
Pri nekaterih oblikah dermatitisa imunski sistem pretirano reagira na določene dražljaje ali se vnetje vzdržuje zaradi drugih imunskih mehanizmov.
3. Vnetni procesi
Vnetje lahko povzroča rdečico, srbenje in poškodbe kože. Praskanje kožo dodatno poškoduje, kar lahko ustvari začaran krog:
srbenje → praskanje → poškodba kože → dodatno vnetje → še več srbenja.
Zato zdravljenje ni usmerjeno samo v odpravljanje vidnih sprememb. Pomembno je tudi obnavljanje kožne pregrade in ustrezno uravnavanje vnetja.
HBOT – kisik in procesi obnove kože
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) temelji na vdihavanju kisika v okolju s povišanim tlakom. Pri tem se poveča količina kisika, raztopljenega v krvni plazmi, kar lahko poveča njegovo razpoložljivost tkivom. Kisik ima pomembno vlogo pri delovanju celic in številnih procesih obnove poškodovanega tkiva.
Kako HBOT vpliva na kožo?
Na področju celjenja ran so raziskovalci opisali več pomembnih učinkov HBOT.
- Povečana oksigenacija tkiv – kisik je pomemben za presnovo celic, nastajanje kolagena in normalno celjenje ran.
- Podpora procesom obnove tkiva – pri določenih vrstah ran lahko HBOT sodeluje pri procesih, povezanih z nastajanjem novih žil in obnovo poškodovanega tkiva.
- Vpliv na vnetne procese – HBOT lahko v določenih okoliščinah vpliva na celične signalne poti in nekatere vnetne odzive. Prav zaradi teh mehanizmov je zanimiva tudi pri raziskovanju drugih kožnih bolezni.
Ali HBOT pomaga pri dermatitisu?
Tukaj je pomembno razlikovati med dokazanim učinkom HBOT pri določenih težko zaceljivih ranah in njeno uporabo pri dermatitisu. Čeprav ima kisik pomembno vlogo pri obnovi kože, to še ne pomeni, da bo dodatna oksigenacija odpravila vzroke atopijskega ali kontaktnega dermatitisa.
Za zdaj ni dovolj kakovostnih kliničnih raziskav, ki bi potrjevale HBOT kot učinkovito rutinsko zdravljenje dermatitisa.
HBOT zato ni nadomestilo za dermatološko zdravljenje, ustrezno nego kože ali protivnetna zdravila. Raziskovanje vplivov kisika na celjenje in regeneracijo ostaja zanimivo, vendar učinkov pri drugih kožnih stanjih ne smemo samodejno pripisovati dermatitisu.
Infrardeča svetloba – kako lahko svetloba vpliva na kožo?
Svetloba ima lahko različne biološke učinke, ki so odvisni od njene valovne dolžine, jakosti, trajanja izpostavljenosti in načina uporabe. Pri dermatitisu je pomembno razlikovati med medicinsko fototerapijo in infrardečo terapijo. V dermatologiji se pri izbranih bolnikih z atopijskim dermatitisom uporablja predvsem nadzorovana ultravijolična fototerapija, zlasti ozkopasovna UVB svetloba. To ni enako infrardeči svetlobi. V Revital33 uporabljamo bližnjo in daljno infrardečo svetlobo.
Bližnja infrardeča svetloba (NIR) – celični procesi in fotobiomodulacija
Bližnja infrardeča svetloba je zanimiva zaradi raziskovanja fotobiomodulacije. Pri ustreznih parametrih lahko določene valovne dolžine vplivajo na celično signalizacijo in procese, povezane z mitohondriji. Mitohondriji sodelujejo pri nastajanju energije, ki jo celice potrebujejo za normalno delovanje. Raziskovalci proučujejo tudi vpliv fotobiomodulacije na:
- vnetne signalne poti,
- oksidativni stres,
- delovanje kožnih celic,
- procese obnove tkiv.
Nekatere predklinične raziskave kažejo zanimive rezultate, vendar jih ni mogoče neposredno prenesti na zdravljenje dermatitisa pri ljudeh.
Trenutno ni dovolj dokazov, da bi bližnja infrardeča svetloba zanesljivo zmanjšala izbruhe atopijskega dermatitisa ali obnovila poškodovano kožno pregrado.
Prav tako se rezultati raziskav s ciljanimi napravami za fotobiomodulacijo ne morejo samodejno prenesti na infrardeče naprave za celo telo.
Daljna infrardeča svetloba (FIR) – toplota in sproščanje
Daljna infrardeča svetloba deluje predvsem prek toplotnih učinkov. Prijetna toplota lahko prispeva k sproščanju mišic in splošnemu občutku ugodja. Vendar je pri dermatitisu potrebna previdnost.
Pretirana toplota in potenje lahko pri nekaterih ljudeh poslabšata srbenje, rdečico in občutek draženja kože.
Zato intenzivna toplotna izpostavljenost ni nujno primerna za občutljivo ali aktivno vneto kožo. Pri nas toploto prilagajamo do prijetnega občutka, vendar tudi blaga toplota ni primerna za vsakogar in ni dokazano zdravljenje dermatitisa.
PEMF – elektromagnetna polja in regeneracija tkiv
Pulzna elektromagnetna terapija (PEMF) uporablja elektromagnetna polja, ki se spreminjajo skozi čas. Raziskave proučujejo njihove učinke na različne biološke procese. Med raziskovanimi področji so:
- celična signalizacija,
- vnetni odzivi,
- regeneracija tkiv,
- določeni procesi celjenja.
Nekateri predklinični modeli kažejo, da lahko določeni PEMF protokoli vplivajo na celične odzive. Toda rezultati so močno odvisni od uporabljene naprave in parametrov.
Ali PEMF pomaga pri atopijskem dermatitisu?
Za zdaj ni dovolj kakovostnih kliničnih dokazov, da bi lahko PEMF priporočali kot zdravljenje atopijskega, kontaktnega ali seboroičnega dermatitisa. Prav tako ni dokazano, da običajne PEMF naprave preprečujejo ponovne izbruhe ekcema.
Raziskovanje njihovih vplivov na regeneracijske in vnetne procese je zanimivo, vendar so potrebne dodatne raziskave pri ljudeh.
HBOT, IR in PEMF – tri tehnologije, različni pristopi
V Revital33 uporabljamo tri tehnologije, ki temeljijo na različnih fizikalnih principih.
- HBOT povečuje razpoložljivost kisika v krvni plazmi.
- IR uporablja bližnjo in daljno infrardečo svetlobo, ki imata različne svetlobne in toplotne učinke.
- PEMF uporablja pulzna elektromagnetna polja, katerih vplive na celične procese raziskujejo.
Vsaka tehnologija odpira zanimiva vprašanja o delovanju in regeneraciji tkiv. Toda pri dermatitisu moramo biti previdni.
Ni dokazano, da njihova kombinacija zdravi dermatitis, obnovi kožno pregrado ali preprečuje ponavljajoče se izbruhe.
Pri osebah z aktivnim vnetjem kože je zato treba pred uporabo podpornih tehnologij presoditi, ali je izpostavljenost sploh primerna.
Kaj dejansko pomaga pri dermatitisu?
Če želimo koži omogočiti čim boljše pogoje za obnovo, je pomembno začeti pri ukrepih, katerih učinkovitost je dobro raziskana.
1. Redna nega in vlaženje kože
Vlažilni izdelki pomagajo zmanjševati izgubo vode in podpirajo delovanje kožne pregrade. Pri atopijskem dermatitisu predstavljajo enega temeljnih ukrepov vsakodnevne nege.
2. Prepoznavanje dražilnih dejavnikov
Pri nekaterih ljudeh težave poslabšajo dišave, agresivna čistila, vroča voda, potenje ali določeni materiali. Pri kontaktnem dermatitisu je posebej pomembno ugotoviti, katera snov povzroča težave.
3. Ustrezno protivnetno zdravljenje
Ob izbruhih so pogosto potrebna zdravila, ki zmanjšujejo vnetje. Dermatolog lahko glede na obliko in resnost bolezni predpiše lokalne kortikosteroide, zaviralce kalcinevrina ali druge sodobne oblike zdravljenja. Pri težjih oblikah atopijskega dermatitisa so na voljo tudi sistemska in biološka zdravila.
4. Kakovosten spanec in obvladovanje stresa
Srbenje lahko močno moti spanec. Pomanjkanje spanja in stres lahko dodatno otežita obvladovanje kronične kožne bolezni. Sproščanje in skrb za duševno počutje sta zato pomembna podporna ukrepa, čeprav sama ne odpravita osnovnih vzrokov dermatitisa.
5. Previdnost pri prehranskih omejitvah
Dermatitis ni vedno posledica alergije na hrano. Izločanje večjih skupin živil brez ustrezne diagnostike lahko povzroči prehranska pomanjkanja, predvsem pri otrocih. Zato naj bodo morebitne izločitvene diete strokovno utemeljene.
Kdaj je potreben pregled pri dermatologu?
Dermatološki pregled je posebej pomemben, kadar:
- se izpuščaj hitro širi,
- je srbenje tako izrazito, da moti spanje,
- koža poka, rosi ali krvavi,
- se pojavijo gnoj, rumenkaste kraste ali znaki okužbe,
- se stanje kljub ustrezni negi ne izboljša,
- ni jasno, za katero kožno bolezen gre.
Ob vročini, izraziti bolečini, hitro nastajajočih mehurčkih ali prizadetosti oči je potrebna hitra zdravniška obravnava.
Koža potrebuje ravnovesje, ne vedno več dražljajev
Dermatitis nas opozarja, kako občutljivo je ravnovesje med kožno pregrado, imunskim sistemom in zunanjim okoljem.
Ko je koža vneta, pogosto ne potrebuje dodatnih dražljajev, temveč ustrezno zaščito, nego in zdravljenje.
Sodobne tehnologije nam pomagajo bolje razumeti procese, povezane s kisikom, svetlobo, celično energijo in regeneracijo. HBOT, IR in PEMF so zanimiva področja raziskovanja, vendar jih pri dermatitisu ne smemo predstavljati kot dokazano zdravljenje.
Najboljši pristop je tisti, ki upošteva trenutno stanje kože, potrebe posameznika in strokovno dermatološko obravnavo.
Revital33 – za telo. Um. Vitalnost.
V Revital33 se posvečamo sodobnim tehnologijam za podporo regeneraciji, sproščanju in dobremu počutju.
Spoznajte delovanje hiperbarične kisikove terapije, infrardeče svetlobe in pulznih elektromagnetnih polj ter njihove možnosti in omejitve.
Pogosta vprašanja (FAQ)
Ali je dermatitis nalezljiv?
Atopijski, alergijski kontaktni in seboroični dermatitis niso nalezljivi. Vendar se lahko na poškodovani koži razvije dodatna okužba, ki zahteva ustrezno obravnavo.
Ali lahko HBOT pomaga pri atopijskem dermatitisu?
HBOT ima dokazane medicinske uporabe pri določenih drugih stanjih, zlasti nekaterih težko zaceljivih ranah. Za rutinsko zdravljenje atopijskega dermatitisa pa ni dovolj kakovostnih kliničnih dokazov.
Ali infrardeča svetloba zmanjšuje vnetje kože?
Določene oblike fotobiomodulacije lahko v raziskovalnih pogojih vplivajo na vnetne signalne poti. Vendar ni dovolj dokazov, da infrardeče naprave za celo telo učinkovito zdravijo dermatitis.
Ali je toplota dobra za ekcem?
Pri nekaterih ljudeh toplota in potenje povečata srbenje ter draženje. Zato je treba izpostavljenost prilagoditi posamezniku, pri aktivnem vnetju pa je pogosto bolje preprečevati pregrevanje.
Ali PEMF pomaga pri dermatitisu?
Učinke PEMF na celične in regeneracijske procese raziskujejo, vendar za zdravljenje dermatitisa trenutno ni dovolj zanesljivih kliničnih dokazov.
Ali stres poslabša dermatitis?
Stres lahko pri nekaterih ljudeh poslabša srbenje in potek bolezni. Pomembno pa je vedeti, da dermatitis ni zgolj posledica stresa, temveč kompleksna kožna bolezen.
Ali lahko dermatitis popolnoma pozdravimo?
Odvisno od vrste. Kontaktni dermatitis se lahko umiri, ko odstranimo povzročitelja. Atopijski dermatitis je pogosto kroničen, vendar ga je mogoče z ustreznim zdravljenjem dobro obvladovati.
Znanstveni viri
- Sidbury R. in sod. (2023). Guidelines of care for the management of atopic dermatitis in adults with topical therapies. Journal of the American Academy of Dermatology. https://doi.org/10.1016/j.jaad.2022.12.029
- Davis D. M. R. in sod. (2024). Guidelines of care for the management of atopic dermatitis in adults with phototherapy and systemic therapies. Journal of the American Academy of Dermatology. https://doi.org/10.1016/j.jaad.2023.08.102
- American Academy of Dermatology. Atopic dermatitis clinical guideline – including 2025 focused update. https://www.aad.org/member/clinical-quality/guidelines/atopic-dermatitis
- Chu D. K. in sod. (2024). Atopic dermatitis (eczema) guidelines: 2023 AAAAI/ACAAI Joint Task Force recommendations. Annals of Allergy, Asthma & Immunology. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/38108679/
- Thom S. R. (2011). Hyperbaric oxygen: its mechanisms and efficacy. Plastic and Reconstructive Surgery. https://doi.org/10.1097/PRS.0b013e3181fbe2bf
- Hamblin M. R. (2017). Mechanisms and applications of the anti-inflammatory effects of photobiomodulation. AIMS Biophysics. https://doi.org/10.3934/biophy.2017.3.337
- Vatansever F., Hamblin M. R. (2012). Far infrared radiation (FIR): its biological effects and medical applications. Photonics & Lasers in Medicine. https://doi.org/10.1515/plm-2012-0034
- Markov M. S. (2007). Pulsed electromagnetic field therapy: history, state of the art and future. The Environmentalist. https://doi.org/10.1007/s10669-007-9128-2
Pomembno opozorilo: Članek je informativne narave in ne nadomešča dermatološke diagnostike ali zdravljenja. HBOT, IR in PEMF niso dokazano zdravljenje atopijskega, kontaktnega ali seboroičnega dermatitisa. Pri aktivno vneti, poškodovani ali okuženi koži je potrebna individualna presoja primernosti podpornih terapij.
