Predstavljajte si, da se zjutraj zbudite utrujeni, čeprav ste spali vso noč. Bolečine se selijo iz mišic v sklepe, telo je občutljivo že na rahel dotik, misli pa pogosto spremlja občutek megle. Za številne ljudi s fibromialgijo je to vsakdan.
Fibromialgija je kronično stanje, ki lahko močno vpliva na kakovost življenja. Čeprav bolečina pogosto ni povezana z vidno poškodbo tkiv, je povsem resnična.
V zadnjih letih znanstveniki vse bolje razumejo, kako pri fibromialgiji delujejo živčni sistem, zaznavanje bolečine in procesi, povezani s spanjem ter utrujenostjo.
Hkrati raziskujejo tudi nove podporne pristope, med drugim hiperbarično kisikovo terapijo (HBOT), infrardečo svetlobo (IR) in pulzna elektromagnetna polja (PEMF).
Ali lahko te tehnologije vplivajo na simptome fibromialgije? Kaj kažejo klinične raziskave in kje ostajajo pomembna odprta vprašanja?
1. Kaj je fibromialgija in zakaj povzroča toliko težav?
Fibromialgija je kronično bolečinsko stanje, za katero so značilne razširjene bolečine po telesu, pogosto skupaj z utrujenostjo, motnjami spanja in težavami s koncentracijo.
Med najpogostejšimi simptomi so:
- razširjene bolečine v mišicah in drugih delih telesa,
- občutljivost na dotik ali pritisk,
- dolgotrajna utrujenost,
- neosvežujoč spanec,
- težave s spominom in koncentracijo, pogosto imenovane »možganska megla«,
- glavoboli ter prebavne težave,
- povečana občutljivost na različne dražljaje.
Zakaj telo boli, čeprav ni vidne poškodbe?
Pri fibromialgiji imajo pomembno vlogo spremembe v načinu, kako živčni sistem obdeluje bolečinske signale.
Ta pojav povezujemo s spremenjeno obdelavo bolečine oziroma nociplastično bolečino.
Poenostavljeno povedano: živčni sistem lahko določene signale zaznava kot močnejše ali bolj boleče, kot bi jih sicer.
To ne pomeni, da je bolečina namišljena ali zgolj psihološka.
Gre za resnično motnjo v delovanju sistemov, ki sodelujejo pri zaznavanju in uravnavanju bolečine.
Raziskovalci proučujejo tudi vlogo spanja, avtonomnega živčnega sistema, imunskih signalov in drugih bioloških procesov.
Pomembno pa je poudariti, da fibromialgija ni preprosto vnetna bolezen mišic ali posledica splošnega pomanjkanja kisika v telesu.
2. Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) – kaj kažejo raziskave pri fibromialgiji?
Hiperbarična kisikova terapija temelji na vdihavanju kisika v okolju s povišanim zračnim tlakom.
Pri medicinski HBOT se uporabljajo posebej določeni tlaki in koncentracije kisika.
Povišan parcialni tlak kisika omogoča, da se več kisika raztopi neposredno v krvni plazmi.
To je dobro poznan fiziološki pojav, ki ga opisuje Henryjev zakon.
Zakaj raziskovalci proučujejo HBOT pri fibromialgiji?
Ker je fibromialgija povezana s spremenjeno obdelavo bolečine, znanstvenike zanima, ali bi lahko medicinska HBOT vplivala na delovanje živčnega sistema.
Proučujejo predvsem:
1. Možne spremembe v možganskem delovanju
Nekatere raziskave so po medicinski HBOT opazile spremembe možganske aktivnosti oziroma funkcionalnih slikovnih kazalnikov.
Raziskovalci proučujejo, ali so te spremembe povezane z drugačnim zaznavanjem bolečine.
2. Nevroplastičnost
Nevroplastičnost pomeni sposobnost živčnega sistema, da spreminja svoje povezave in delovanje.
HBOT raziskujejo kot enega od možnih vplivov na procese nevroplastičnosti, vendar mehanizmi pri fibromialgiji še niso dokončno potrjeni.
3. Vpliv na bolečino in kakovost življenja
Najpomembnejše vprašanje je, ali se po zdravljenju dejansko zmanjšajo bolečine, utrujenost in druge težave, ki jih občutijo bolniki.
Kaj pravijo klinične raziskave?
Leta 2023 je bila v reviji BMJ Open objavljena metaanaliza devetih raziskav, v katere je bilo skupaj vključenih 288 bolnikov s fibromialgijo.
Avtorji so ugotovili, da je bila medicinska HBOT v primerjavi s kontrolnimi postopki povezana z zmanjšanjem bolečine in izboljšanjem nekaterih kazalnikov bolezni.
Istega leta je druga metaanaliza štirih randomiziranih raziskav s 163 udeleženci pokazala izboljšanje nekaterih kazalnikov vpliva fibromialgije na vsakodnevno življenje in občutljivih bolečinskih točk.
Vendar v tej analizi zmanjšanje bolečine ni bilo statistično prepričljivo, neželeni učinki pa so bili pogostejši v skupini HBOT.
Najnovejša metaanaliza iz leta 2026, ki je vključila pet raziskav z 227 ženskami, je ponovno pokazala obetavne rezultate glede zmanjšanja bolečine in izraženosti simptomov.
Avtorji so kljub temu poudarili potrebo po večjih in kakovostnejših raziskavah, predvsem za ugotavljanje dolgoročnih učinkov.
Kaj to pomeni?
Medicinska HBOT je obetavno raziskovalno področje pri fibromialgiji, vendar še ni uveljavljeno standardno zdravljenje te bolezni.
Pomembno je tudi, da raziskave medicinske HBOT uporabljajo drugačne protokole od nizkotlačnih wellness komor. Zato njihovih rezultatov ne moremo neposredno prenesti na vsako hiperbarično komoro.
3. Bližnja infrardeča svetloba (NIR) – vpliv na celične procese in bolečino
Bližnja infrardeča svetloba (NIR) je del nevidnega svetlobnega spektra.
Pri ustrezno izbranih valovnih dolžinah in odmerkih lahko vpliva na biološko delovanje celic. Ta pristop imenujemo fotobiomodulacija.
Za razliko od intenzivnega segrevanja telesa pri fotobiomodulaciji ni nujno, da je glavni cilj ustvarjanje toplote.
Kaj se lahko dogaja v telesu?
1. Vpliv na celično signalizacijo
Raziskovalci proučujejo, kako lahko določene valovne dolžine svetlobe vplivajo na mitohondrije in druge celične procese.
2. Vpliv na procese zaznavanja bolečine
Fotobiomodulacija lahko pri določenih protokolih vpliva na procese, povezane z bolečino in odzivanjem živčnega sistema.
3. Vpliv na oksidativni stres
Laboratorijske raziskave kažejo, da lahko svetlobna terapija pri ustreznih pogojih spreminja nekatere procese, povezane z oksidativnim stresom.
Vendar so učinki odvisni od valovne dolžine, moči, trajanja izpostavljenosti in mesta uporabe.
Kaj pravijo raziskave pri fibromialgiji?
Leta 2025 je bil objavljen sistematični pregled 17 raziskav, v katere je bilo vključenih 857 udeležencev s fibromialgijo.
Raziskovalci so proučevali različne oblike fotobiomodulacije, med drugim uporabo laserjev, infrardečih in LED naprav.
V številnih raziskavah so opazili:
- zmanjšanje intenzivnosti bolečine,
- izboljšanje telesnega delovanja,
- zmanjšanje utrujenosti,
- izboljšanje kakovosti življenja,
- pri nekaterih udeležencih tudi izboljšanje spanja.
Rezultati so spodbudni, vendar so se uporabljene naprave in protokoli med raziskavami precej razlikovali.
Zato še ni mogoče določiti enotnega, zanesljivo učinkovitega protokola za vse bolnike s fibromialgijo.
Prav tako ni mogoče predpostavljati, da vsaka naprava z bližnjo infrardečo svetlobo dosega enake rezultate.
4. Daljna infrardeča svetloba (FIR) – prijetna toplota in odzivanje tkiv
Daljna infrardeča svetloba (FIR) ima daljše valovne dolžine kot NIR.
Njena energija se v veliki meri absorbira v površinskih tkivih, kjer lahko povzroča lokalne toplotne in fiziološke odzive.
Pri fibromialgiji je to področje zanimivo predvsem zaradi pogostih mišičnih bolečin, občutljivosti in težav s sproščanjem.
Kako lahko FIR vpliva na počutje?
1. Občutek toplote in udobja
Prijetna toplota lahko nekaterim ljudem pomaga pri sproščanju in subjektivnem občutku mišičnega udobja.
2. Lokalna prekrvavitev
Segrevanje kože lahko povzroči širjenje površinskih krvnih žil in poveča lokalni pretok krvi.
3. Vpliv na zaznavanje bolečine
Toplotni dražljaji lahko vplivajo na občutek bolečine in udobja. Vendar se ljudje s fibromialgijo na temperaturo pogosto odzivajo različno.
Nekaterim toplota ustreza, drugim pa lahko povzroča nelagodje.
Kaj pravijo znanstvene raziskave?
Raziskave različnih toplotnih pristopov pri fibromialgiji nakazujejo možnost kratkotrajnega izboljšanja bolečine in počutja.
Vendar teh rezultatov ne moremo samodejno pripisati daljni infrardeči svetlobi.
Posebej pomembno je razlikovati med intenzivnim segrevanjem telesa in uporabo infrardečega sevanja pri blagi, prijetni temperaturi.
Za slednjo trenutno ni dovolj kakovostnih kliničnih dokazov, da bi lahko govorili o dokazani učinkovitosti pri fibromialgiji.
5. PEMF – kako pulzna elektromagnetna polja vplivajo na fibromialgijo?
PEMF je tehnologija, ki uporablja časovno spreminjajoča se elektromagnetna polja.
Raziskovalci proučujejo njihov vpliv na celično signalizacijo, zaznavanje bolečine in delovanje različnih tkiv.
Kaj raziskujejo znanstveniki?
1. Vpliv na bolečinske procese
Nekatere raziskave nakazujejo, da bi določeni PEMF protokoli lahko vplivali na procese, povezane z zaznavanjem bolečine.
2. Vpliv na mikrocirkulacijo
Raziskovalci proučujejo tudi morebitne spremembe v pretoku krvi skozi drobne krvne žile.
3. Vpliv na celično signalizacijo
Laboratorijske raziskave kažejo, da lahko določeni elektromagnetni dražljaji vplivajo na nekatere celične signalne poti.
Toda učinki niso enaki pri vseh napravah in so odvisni od njihovih tehničnih parametrov.
Kaj kažejo klinične raziskave?
Leta 2018 je bila v reviji Bioelectromagnetics objavljena randomizirana raziskava, v katero je bilo vključenih 108 žensk s fibromialgijo.
Raziskovalci so primerjali aktivno PEMF napravo z neaktivno napravo, ki je bila videti enako.
Po zdravljenju so v obeh skupinah opazili izboljšanje nekaterih simptomov.
Vendar aktivna PEMF terapija ni bila učinkovitejša od placeba.
To je pomembna ugotovitev, saj kaže, da subjektivno izboljšanje po uporabi naprave še ne dokazuje njenega specifičnega terapevtskega učinka.
PEMF zato ostaja raziskovalni pristop, za katerega trenutno ni dovolj prepričljivih dokazov o učinkovitosti pri fibromialgiji.
6. HBOT, IR in PEMF skupaj – ali se lahko njihovi učinki dopolnjujejo?
Hiperbarična kisikova terapija, infrardeča svetloba in pulzna elektromagnetna polja delujejo na različne načine.
Pri medicinski HBOT raziskovalci proučujejo vpliv povišanega parcialnega tlaka kisika na delovanje tkiv in živčnega sistema.
Pri NIR proučujejo fotobiomodulacijo in celično signalizacijo.
Pri FIR so v ospredju absorpcija infrardeče energije, lokalni fiziološki odzivi in občutek toplote.
Pri PEMF pa raziskujejo vpliv elektromagnetnih polj na celične in bolečinske procese.
Zaradi različnih mehanizmov je njihovo skupno raziskovanje zanimivo.
Vendar trenutno ni dovolj kakovostnih kliničnih raziskav, ki bi dokazovale, da kombinacija HBOT, NIR, FIR in PEMF pri fibromialgiji deluje učinkoviteje kot posamezni pristopi.
Zato morebitne sinergije še ne moremo predstavljati kot znanstveno potrjenega učinka.
7. Kaj pri fibromialgiji dejansko pomaga?
Fibromialgija zahteva individualen in celosten pristop.
Evropska priporočila EULAR kot posebej pomemben ukrep izpostavljajo prilagojeno telesno dejavnost.
Pri obvladovanju simptomov lahko sodelujejo:
- postopno prilagojena aerobna vadba in vadba za moč,
- urejanje spalnih navad,
- izobraževanje o kronični bolečini,
- psihološki pristopi, kot je kognitivno-vedenjska terapija,
- ustrezno razporejanje aktivnosti in počitka,
- individualno izbrana zdravila, kadar so potrebna.
Pomembno je, da se aktivnosti prilagajajo posameznikovim zmožnostim in da povečanje obremenitev poteka postopoma.
Cilj obravnave ni le zmanjšanje bolečine, temveč tudi boljši spanec, večja funkcionalnost in boljša kakovost življenja.
8. Podpora dobremu počutju v centru Revital33
V centru Revital33 uporabljamo hiperbarične komore OxyHelp, infrardečo tehnologijo in pulzna elektromagnetna polja kot del celostnega pristopa k dobremu počutju in vitalnosti.
Pri infrardeči tehnologiji temperaturo prilagajamo posamezniku, tako da je občutek toplote prijeten in udoben.
Spremljamo tudi znanstvene raziskave o vplivu kisika pod povišanim tlakom, infrardeče svetlobe in elektromagnetnih polj na fiziološke procese.
Pri tem jasno razlikujemo med medicinskimi raziskavami in uporabo naših naprav, saj se protokoli, tlaki, koncentracije kisika ter drugi tehnični parametri lahko pomembno razlikujejo.
Fibromialgija je kompleksno stanje, ki zahteva ustrezno zdravstveno obravnavo. Naše storitve niso namenjene zdravljenju fibromialgije, temveč podpori splošnemu dobremu počutju.
Ko telo potrebuje več kot počitek, je pomembno razumeti njegove potrebe, spoštovati njegove omejitve in poiskati strokovno utemeljene poti do boljšega vsakdana.
Revital33 – Za telo. Um. Vitalnost.
Pogosta vprašanja (FAQ)
Ali je fibromialgija vnetna bolezen?
Fibromialgija ni klasična vnetna bolezen mišic ali sklepov. Povezana je predvsem s spremenjeno obdelavo bolečine v živčnem sistemu. Vloga imunskih in drugih bioloških procesov je še predmet raziskav.
Ali lahko HBOT pomaga pri fibromialgiji?
Nekatere klinične raziskave medicinske HBOT kažejo izboljšanje bolečine in drugih simptomov. Vendar dokazi še niso dovolj zanesljivi, da bi HBOT veljala za standardno zdravljenje fibromialgije. Rezultatov ni mogoče neposredno prenesti na nizkotlačne wellness komore.
Ali infrardeča svetloba pomaga pri fibromialgiji?
Raziskave določenih oblik fotobiomodulacije kažejo obetavne rezultate pri zmanjševanju bolečine in izboljšanju kakovosti življenja. Učinkovitost je odvisna od vrste naprave in protokola. Za blago FIR izpostavljenost je neposrednih dokazov manj.
Ali PEMF zmanjšuje bolečine pri fibromialgiji?
Raziskave so neenotne. V eni večji randomizirani raziskavi aktivna PEMF terapija ni bila učinkovitejša od placeba. Zato njene učinkovitosti za zdaj ni mogoče zanesljivo potrditi.
Ali je kombinacija HBOT, IR in PEMF učinkovitejša?
Za zdaj ni dovolj kakovostnih kliničnih dokazov, da bi lahko potrdili večjo učinkovitost te kombinacije pri fibromialgiji.
Ali lahko podporne tehnologije nadomestijo zdravljenje?
Ne. Fibromialgija zahteva individualno zdravstveno obravnavo. Podporni pristopi ne smejo nadomestiti ustrezne diagnostike, priporočene telesne dejavnosti, zdravil ali drugih oblik zdravljenja.
Znanstveni viri
1. Efficacy and safety of hyperbaric oxygen therapy for women with fibromyalgia: a systematic review and meta-analysis of randomized controlled trials (2026).
Novejša metaanaliza petih raziskav z 227 udeleženkami, ki je pokazala obetavne učinke medicinske HBOT na bolečino in simptome fibromialgije.
https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC13528423/
2. Chen in sodelavci (2023). Efficacy and safety of hyperbaric oxygen therapy for fibromyalgia: a systematic review and meta-analysis.
BMJ Open.
Metaanaliza devetih kliničnih raziskav z 288 bolniki.
https://bmjopen.bmj.com/content/13/1/e062322
3. Effectiveness of Hyperbaric Oxygen for Fibromyalgia: A Meta-Analysis of Randomized Controlled Trials (2023).
Metaanaliza štirih randomiziranih raziskav s 163 udeleženci. Rezultati so bili za različne simptome neenotni, neželeni učinki pa pogostejši pri HBOT.
https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC10204569/
4. Effectiveness of Photobiomodulation Therapy in the Management of Fibromyalgia Syndrome: A Systematic Review (2025).
Sistematični pregled 17 raziskav z 857 udeleženci o vplivu fotobiomodulacije na bolečino, utrujenost, telesno delovanje in kakovost življenja.
https://doi.org/10.3390/app15084161
5. Pulsed electromagnetic field therapy in the treatment of pain and other symptoms in fibromyalgia: A randomized controlled study (2018).
Randomizirana raziskava pri 108 ženskah, ki ni pokazala pomembne prednosti aktivne PEMF terapije pred placebom.
https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29709070/
6. Macfarlane in sodelavci (2017). EULAR revised recommendations for the management of fibromyalgia.
Annals of the Rheumatic Diseases.
Evropska priporočila, ki kot temelj obravnave posebej poudarjajo prilagojeno telesno dejavnost.
https://ard.bmj.com/content/76/2/318.long
Pomembno opozorilo: Članek je informativne narave. Storitve centra Revital33 so namenjene dobremu počutju in niso namenjene diagnosticiranju ali zdravljenju fibromialgije. Ne nadomeščajo zdravniške obravnave, zdravil ali drugih priporočenih oblik zdravljenja. Osebe s kroničnimi boleznimi naj se pred uporabo hiperbarične komore, infrardeče tehnologije ali PEMF posvetujejo z zdravnikom. Pri HBOT je pomembno upoštevati tudi kontraindikacije in morebitne neželene učinke, kot so težave z izenačevanjem tlaka v ušesih.
