Domov/Možgani & mentalna vitalnost/Hiperbarična kisikova terapija kot podpora otrokom z avtizmom in ADHD.

MOŽGANI & MENTALNA VITALNOST

Hiperbarična kisikova terapija kot podpora otrokom z avtizmom in ADHD.

REVITAL33 · 16. julij 2026 · Posodobljeno: 3. september 2026 · 4 min branja

HBOT pri avtizmu in ADHD – podpora možganom na celični ravni

Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) v zadnjih letih vse bolj priteguje pozornost raziskovalcev kot potencialna podporna terapija pri nevroloških razvojnih motnjah, predvsem pri motnji avtističnega spektra (MAS) in motnji pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD).

Čeprav HBOT ni nadomestilo za uveljavljene terapevtske pristope, številne raziskave kažejo, da lahko izboljšana oskrba možganov s kisikom ugodno vpliva na procese, ki sodelujejo pri razvoju in delovanju živčnega sistema.


Kaj je hiperbarična kisikova terapija (HBOT)?

HBOT je neinvazivna terapija, pri kateri oseba diha 94 % kisik v hiperbarični komori pod povišanim tlakom.

Povečan tlak omogoča, da se kisik raztopi neposredno v krvni plazmi in doseže tudi tista področja telesa, kjer je prekrvavitev zmanjšana.

Večja razpoložljivost kisika lahko podpira:

  • delovanje možganskih celic,
  • proizvodnjo celične energije (ATP),
  • zmanjševanje vnetnih procesov,
  • nastanek novih kapilar,
  • regeneracijo živčnega tkiva.

Kako HBOT pomaga pri avtizmu?

Raziskave kažejo, da imajo nekateri otroci z avtizmom lahko prisotne spremembe, kot so:

  • zmanjšan cerebralni pretok krvi (cerebralna hipoperfuzija),
  • kronična nevroinflamacija,
  • povečan oksidativni stres,
  • motnje delovanja mitohondrijev.

HBOT lahko podpira delovanje možganov prav z vplivom na te procese.

V objavljenih raziskavah so opisana izboljšanja na področju:

✔ komunikacije

✔ socialne interakcije

✔ senzorične regulacije

✔ pozornosti

✔ vedenjske prilagodljivosti


Klinične raziskave

Retrospektivna večletna analiza, izvedena med letoma 2016 in 2024 na 506 otrocih z avtizmom, je pokazala izboljšanje komunikacijskih, socialnih in senzoričnih simptomov pri velikem deležu otrok po standardiziranem protokolu HBOT (1,6 ATA; 25–30 terapij).

Čeprav gre za spodbudne rezultate, so za dokončno potrditev učinkovitosti potrebne dodatne randomizirane klinične raziskave.


Vpliv na možgane

Eksperimentalne raziskave kažejo, da lahko HBOT vpliva tudi na izražanje gena GRIN2B, ki sodeluje pri sinaptičnem prenosu in razvoju živčnih povezav.

Ob tem raziskovalci opisujejo izboljšanje socialnega vedenja in boljšo funkcionalno povezanost možganov.


HBOT pri ADHD

Čeprav je raziskav na področju ADHD trenutno manj kot pri avtizmu, prvi rezultati kažejo obetavne učinke.

HBOT lahko izboljša:

  • cerebralni pretok krvi,
  • oskrbo možganov s kisikom,
  • celično proizvodnjo energije,
  • delovanje nevronov.

Posledično raziskovalci opisujejo izboljšanje:

✔ pozornosti

✔ koncentracije

✔ procesiranja informacij

✔ izvršilnih funkcij

✔ mentalne vzdržljivosti

Predvideva se, da so ti učinki povezani z zmanjšanjem nevroinflamacije, izboljšano mikrocirkulacijo in podporo nevroplastičnosti.


HBOT kot del celostne obravnave

HBOT ni nadomestilo za specialno-pedagoško obravnavo, logopedsko terapijo, ABA terapijo ali farmakološko zdravljenje.

Lahko pa predstavlja pomembno dopolnilno podporo, predvsem pri otrocih, pri katerih so prisotni znaki:

  • kroničnega vnetja,
  • zmanjšane prekrvavitve možganov,
  • oksidativnega stresa,
  • motenj celične presnove.

Najboljši rezultati se praviloma dosegajo s celostnim pristopom, kjer HBOT dopolnjuje druge strokovne terapije in podpira naravne regeneracijske procese organizma.


Zaključek

Možgani imajo izjemno sposobnost prilagajanja in ustvarjanja novih živčnih povezav skozi vse življenje. Raziskave kažejo, da lahko izboljšana oskrba možganov s kisikom pri nekaterih otrocih z avtizmom ali ADHD podpira procese, povezane s komunikacijo, pozornostjo, socialnim vedenjem in kognitivnim delovanjem.

Čeprav HBOT še ni del standardnih smernic zdravljenja teh motenj, ga vse več raziskovalcev preučuje kot obetavno podporno metodo v okviru celostne rehabilitacije.


Pogosta vprašanja (FAQ)

Ali HBOT zdravi avtizem?

Ne. HBOT ni zdravilo za avtizem, temveč podporna terapija, ki lahko pri nekaterih posameznikih izboljša določene fiziološke procese in funkcionalne sposobnosti.

Ali lahko HBOT pomaga otrokom z ADHD?

Prve raziskave kažejo izboljšanje pozornosti, koncentracije in kognitivnih funkcij, vendar so potrebne dodatne kakovostne klinične študije.

Koliko terapij je običajno potrebnih?

Število terapij je individualno. V raziskavah se pogosto uporabljajo protokoli med 20 in 40 terapijami, odvisno od stanja posameznika.

Ali je HBOT varen za otroke?

Ob pravilni izvedbi in pod strokovnim nadzorom velja HBOT za varno metodo. Pred začetkom terapije je vedno potreben strokovni posvet. Opomba: Trenutni znanstveni dokazi kažejo obetavne rezultate, vendar HBOT za avtizem in ADHD še ni del standardnih mednarodnih smernic zdravljenja. Uporablja se kot dopolnilna terapija po individualni strokovni presoji.

🟦 Spoznajte podporno terapijo → Hiperbarična kisikova terapija (HBOT)
🟨 Rezervirajte termin →
Rezervirajte termin


Strokovni viri

  • Rossignol DA et al. Hyperbaric treatment for children with autism: A multicenter randomized, double-blind, controlled trial. BMC Pediatrics. 2009.
  • Hadanny A, Efrati S. The Hyperoxic-Hypoxic Paradox. Biomolecules. 2020.
  • Harch PG. Hyperbaric Oxygen Therapy in Chronic Neurologic Disorders. Medical Gas Research. 2017.
  • Xu et al. Clinical efficacy of hyperbaric oxygen therapy in children with autism spectrum disorder: retrospective analysis of 506 patients (2016–2024).
  • Rossignol DA, Rossignol LW. Hyperbaric oxygen therapy may improve symptoms in autistic children. Medical Hypotheses. 2006.