Dva človeka sta lahko stara 50 let. Toda njuno telo se lahko stara povsem različno.
Datum rojstva nam pove, koliko časa smo na svetu. Ne pove pa nujno, kako dobro delujejo naše srce, mišice, presnova, možgani in drugi telesni sistemi.
Prav tu se pojavi pojem biološke starosti.
Biološka starost poskuša opisati, kako se naše telo stara glede na svoje fiziološke in molekularne značilnosti – ne samo glede na leta na koledarju.
Raziskovalci zato razvijajo različne biomarkerje in tako imenovane aging clocks oziroma ure staranja, s katerimi poskušajo bolje razumeti individualne razlike v procesu staranja.
In prav to je ena najzanimivejših idej sodobne znanosti o dolgoživosti:
ne staramo se vsi z enako hitrostjo.
Kronološka in biološka starost nista isto
Kronološka starost je preprosta. Če ste se rodili pred 52 leti, ste stari 52 let.
Biološka starost pa je precej kompleksnejši koncept.
Poskuša oceniti stanje organizma na podlagi različnih bioloških in funkcionalnih značilnosti, ki se skozi življenje spreminjajo.
Dve osebi, stari 52 let, imata lahko povsem drugačno telesno pripravljenost, mišično maso, presnovno zdravje, krvni tlak, kakovost spanja in funkcionalne sposobnosti.
Ena lahko brez težav prehodi deset kilometrov, redno vadi in dobro spi. Druga je lahko pri isti kronološki starosti manj telesno zmogljiva, ima manj mišične mase in več presnovnih dejavnikov tveganja.
Koledarska leta zato povedo samo del zgodbe.
Kaj pravzaprav določa našo biološko starost?
Ni enega samega dejavnika.
Na proces staranja vplivajo genetika, okolje, življenjski slog in zdravstveno stanje, pa tudi številni kompleksni procesi na ravni naših celic in tkiv.
Med dejavniki, ki so tesno povezani z zdravjem skozi življenjska obdobja, so:
- telesna aktivnost in telesna pripravljenost,
- mišična masa in moč,
- kakovost prehrane,
- kakovost in količina spanja,
- kajenje oziroma izpostavljenost nikotinu,
- krvni tlak,
- krvni sladkor,
- krvni lipidi,
- telesna sestava,
- presnovno zdravje,
- sposobnost regeneracije.
Biološko staranje je rezultat številnih med seboj povezanih procesov. Raziskovalci med drugim proučujejo spremembe mitohondrijskega delovanja, kronično nizkostopenjsko vnetje oziroma inflammaging ter celično senescenco.
Vsak od teh procesov predstavlja svoj del veliko širše zgodbe staranja organizma.
Zato sodobni longevity pristop ne išče ene same »skrivnosti mladosti«.
Staranje je sistemski proces.
Kako lahko izmerimo biološko starost?
Tu postane zgodba nekoliko bolj zapletena.
Za biološko starost trenutno ne obstaja ena sama univerzalna meritev, ki bi lahko dokončno povedala:
»Vaše telo je staro 43,7 leta.«
Obstaja več različnih pristopov in vsak ocenjuje nekoliko drugačen vidik staranja.
Zato je rezultat testa biološke starosti bolje razumeti kot oceno določenega vidika biološkega staranja, ne kot absolutno resnico o našem telesu.
Epigenetske ure
Eden najbolj raziskanih pristopov temelji na spremembah metilacije DNA.
S staranjem se določeni vzorci metilacije DNA spreminjajo na dovolj predvidljive načine, da so raziskovalci na njihovi osnovi razvili tako imenovane epigenetske ure.
Med bolj znanimi modeli so Horvath Clock, PhenoAge in GrimAge, novejši pristopi pa poskušajo ocenjevati tudi hitrost oziroma tempo biološkega staranja.
Pomembno pa je razumeti, da različne ure niso povsem enakovredne in lahko pri istem človeku podajo različne rezultate.
Biološka starost iz krvnih biomarkerjev
Za ocenjevanje biološkega oziroma fenotipskega staranja se lahko uporabljajo tudi kombinacije laboratorijskih kazalnikov.
Ti lahko vključujejo različne podatke, povezane s presnovo, vnetjem, krvno sliko ter delovanjem posameznih organskih sistemov.
To lepo pokaže nekaj pomembnega:
biološka starost ni ena sama številka v krvi, ampak poskus sestaviti širšo sliko dogajanja v organizmu.
Kaj pa telesna pripravljenost in mišice?
Pri longevity pristopu nas ne zanimajo samo laboratorijski testi.
Pomembno vprašanje je tudi:
Kaj naše telo dejansko zmore?
Mišična moč, aerobna zmogljivost, ravnotežje, gibljivost in telesna sestava nam lahko veliko povedo o funkcionalnem stanju posameznika.
To postaja s staranjem še pomembnejše.
Ohranjanje mišične mase namreč ni samo estetsko vprašanje. Mišice sodelujejo pri gibanju, stabilnosti, presnovi glukoze in ohranjanju funkcionalne samostojnosti.
Tudi dobra kardiorespiratorna pripravljenost je pomemben pokazatelj zdravja in funkcionalnosti.
Zato pri zdravem staranju ni dovolj vprašanje:
»Kakšne so moje laboratorijske vrednosti?«
Smiselno je vprašati tudi:
»Kako močno, zmogljivo in prilagodljivo je moje telo?«
Ali lahko biološko starost zmanjšamo?
To je verjetno eno prvih vprašanj, ki si ga zastavi večina ljudi.
Odgovor zahteva nekaj previdnosti.
Raziskave kažejo, da so številni kazalniki biološkega staranja povezani z življenjskim slogom, telesno pripravljenostjo, presnovnim zdravjem in drugimi spremenljivimi dejavniki.
To pa še ne pomeni, da lahko vsak rezultat testa biološke starosti razumemo kot natančen merilnik »pomlajevanja«.
Če nek test po določenem obdobju pokaže tri leta nižjo biološko starost, to ne pomeni nujno, da smo svoje telo dobesedno pomladili za tri leta.
Veliko bolj smiselno je spremljati trend več različnih kazalnikov.
Se izboljšuje telesna pripravljenost?
Ohranjamo ali povečujemo mišično maso?
Bolje spimo?
Se izboljšuje telesna sestava?
So krvni tlak, glukoza in lipidi v ugodnem območju?
Imamo več energije in se po obremenitvah bolje regeneriramo?
To so vprašanja, ki imajo za dolgoročno zdravje pogosto večjo vrednost kot ena sama številka na testu.
Kaj najbolj podpira zdravo staranje?
Pri zdravem staranju hitro pridemo do prehranskih dopolnil, naprav, testov in novih biohacking pristopov.
Toda temelji ostajajo presenetljivo klasični.
Redno gibanje.
Ohranjanje mišične mase in moči.
Kakovostna prehrana.
Dovolj spanja.
Dobro presnovno zdravje.
Nekadilstvo.
Zdrava telesna sestava.
Obvladovanje dolgotrajnega stresa.
Čas za regeneracijo.
To morda ni tako privlačno kot obljuba ene čudežne metode proti staranju.
Je pa veliko bolj pomembno.
Procesi, ki bodo vplivali na naše zdravje pri 70 ali 80 letih, se namreč ne začnejo takrat.
Gradimo jih desetletja prej.
Začne se danes.
Kaj pa HBOT, IR in PEMF?
HBOT, IR in PEMF ne predstavljamo kot terapije za zmanjševanje biološke starosti.
Trenutno ni dovolj dokazov, da bi lahko trdili, da posamezna terapija človeka dokazano »pomladi« za določeno število let.
Uporabljamo jih kot podporne regenerativne tehnologije v širšem pristopu k dobremu počutju, regeneraciji in vitalnosti.
HBOT – podpora oksigenaciji in regenerativnim procesom
Pri hiperbarični kisikovi terapiji posameznik diha kisik v okolju s povišanim tlakom. S tem se poveča količina kisika, raztopljenega v krvni plazmi, in njegova razpoložljivost tkivom.
HBOT raziskujejo zaradi vplivov na oksigenacijo, celično signaliziranje, angiogenezo, vnetne odzive in različne regenerativne procese.
Na področju staranja obstajajo zanimive raziskave, vendar rezultatov za zdaj ni primerno prevajati v trditev, da HBOT zmanjšuje biološko starost.
IR – svetloba in celični procesi
Pri rdeči in bližnji infrardeči svetlobi raziskovalce zanima predvsem področje fotobiomodulacije.
Raziskujejo vplive svetlobe na mitohondrijsko delovanje, celično signaliziranje, mikrocirkulacijo in druge procese, povezane z regeneracijo.
Tudi IR zato razumemo predvsem kot podporo regenerativnemu okolju, ne kot metodo za dokazano pomlajevanje.
PEMF – fizikalni dražljaj in regeneracija
PEMF uporablja pulzirajoča elektromagnetna polja, ki jih raziskujejo zaradi vplivov na celično signaliziranje, mikrocirkulacijo in različne procese regeneracije.
Tudi tukaj ne govorimo o »zniževanju biološke starosti«, temveč o podporni tehnologiji znotraj širšega pristopa.
Najpomembnejše sporočilo je zato preprosto:
longevity ne nastane v eni napravi.
Tehnologija lahko dopolnjuje širši pristop, vendar temeljev – gibanja, mišične mase, prehrane, spanja in presnovnega zdravja – ne more nadomestiti.
Program Longevity – ko ne želimo samo živeti dlje, ampak dlje živeti dobro
Kronoloških let ne moremo ustaviti.
Lahko pa več pozornosti namenimo dejavnikom, ki vplivajo na to, kako se skozi leta počutimo, gibamo, regeneriramo in ohranjamo svojo zmogljivost.
V Revital33 smo zato oblikovali Program Longevity – dolgoživost, ki povezuje individualen pristop, podporne regenerativne tehnologije ter pozornost življenjskemu slogu in dolgoročni vitalnosti.
Naš cilj ni obljubljati ustavljanja staranja.
Veliko bolj nas zanima vprašanje:
Kako čim dlje ohraniti energijo, funkcionalnost, regenerativno sposobnost in kakovost življenja?
→ Spoznajte Program Longevity
Pogosta vprašanja o biološki starosti
Kaj je biološka starost?
Biološka starost je koncept, s katerim poskušamo opisati stanje oziroma proces staranja organizma na podlagi različnih bioloških in funkcionalnih značilnosti, ne samo števila let od rojstva.
Kakšna je razlika med kronološko in biološko starostjo?
Kronološka starost pove, koliko let smo stari. Biološka starost pa poskuša oceniti, kako se naš organizem stara glede na različne biomarkerje oziroma funkcionalne značilnosti.
Zato imata lahko dve osebi iste kronološke starosti zelo različno zdravstveno in funkcionalno stanje.
Ali je biološka starost lahko nižja od kronološke?
Da. Pri nekaterih metodah je ocenjena biološka starost lahko nižja ali višja od kronološke.
Vendar rezultat vedno interpretiramo glede na uporabljeno metodo. Različni testi lahko pri isti osebi podajo različne ocene.
Kako se meri biološka starost?
Obstaja več pristopov, med drugim epigenetske ure, kombinacije krvnih biomarkerjev, proteomski in metabolomski modeli ter funkcionalne meritve.
Trenutno ni enega univerzalnega testa, ki bi predstavljal dokončen zlati standard za biološko starost.
Ali lahko domači test natančno pove mojo biološko starost?
Rezultat je bolje razumeti kot oceno določenega vidika biološkega staranja, ne kot absolutno resnico o tem, koliko je naše telo »staro«.
Še posebej previdni bodimo pri komercialnih testih, ki iz ene same meritve ponujajo zelo natančne napovedi o hitrosti staranja ali dolgoživosti.
Kaj lahko naredim za zdravo biološko staranje?
Najpomembnejši temelji so redna telesna aktivnost, ohranjanje mišične mase, kakovostna prehrana, dovolj spanja, nekadilstvo ter skrb za krvni tlak, krvni sladkor, krvne lipide in zdravo telesno sestavo.
Ali HBOT, IR ali PEMF zmanjšajo biološko starost?
Na podlagi trenutnih dokazov tega ne moremo trditi.
V Revital33 jih zato predstavljamo kot podporne regenerativne tehnologije, ne kot metode za dokazano pomlajevanje ali zmanjševanje biološke starosti.
Povezane vsebine
Če vas zanima, kaj se med staranjem dogaja globlje v našem telesu, preberite tudi:
Mitohondriji – elektrarne naših celic
Kako je celična energija povezana z regeneracijo, vitalnostjo in procesom staranja.
Kronično nizkostopenjsko vnetje in inflammaging
Zakaj lahko dolgotrajno nizkostopenjsko vnetno okolje spremlja proces staranja in kaj lahko nanj vpliva.
Celična senescenca – ko se stare celice ne umaknejo
Kaj so senescentne celice, zakaj se s staranjem lahko kopičijo in kakšna je njihova povezava z inflammagingom.
Kortizol – hormon, ki nas prebudi, aktivira in pomaga pri prilagajanju
Kako deluje naš stresni odziv in zakaj je za dolgoročno vitalnost pomembno ravnovesje med obremenitvijo in regeneracijo.
→ Spoznajte Program Longevity – dolgoživost
Leta so podatek. Način, kako se staramo, pa je veliko večja zgodba.
Dolgoživost ni samo vprašanje, koliko svečk bo nekoč na naši torti.
Pomembnejše vprašanje je:
Kako želimo živeti v letih, ki so pred nami?
Ali bomo lahko hodili v hribe?
Potovali?
Se igrali z vnuki?
Ohranili moč, gibljivost in samostojnost?
Imeli dovolj energije za stvari, ki nas veselijo?
Prav zato sodobni longevity vse manj govori samo o lifespan – dolžini življenja – in vse več o healthspan, obdobju življenja, ki ga preživimo v čim boljšem zdravju in funkcionalnosti.
Cilj ni ustaviti časa. Cilj je čim dlje ohraniti telo, ki nam omogoča živeti življenje, ki si ga želimo.
Kaj pravi znanost?
Horvath S. (2013). DNA methylation age of human tissues and cell types. Genome Biology.
Ena temeljnih raziskav na področju epigenetskih ur. Horvath je pokazal, da je mogoče na podlagi specifičnih vzorcev metilacije DNA ocenjevati starost različnih človeških tkiv in celic. Raziskava je pomembno prispevala k razvoju koncepta epigenetske oziroma biološke starosti.
Levine M.E. et al. (2018). An epigenetic biomarker of aging for lifespan and healthspan. Aging.
Raziskovalci so razvili epigenetsko uro DNAm PhenoAge, katere namen ni zgolj napoved kronološke starosti, temveč boljše zajemanje razlik v biološkem staranju in zdravstvenem stanju posameznika.
Lu A.T. et al. (2019). DNA methylation GrimAge strongly predicts lifespan and healthspan. Aging.
Raziskava je predstavila epigenetski model GrimAge, zasnovan za ocenjevanje vidikov biološkega staranja in povezav z zdravstvenimi izidi. Pokazala je tudi, da različne epigenetske ure ne merijo povsem istega vidika staranja.
Belsky D.W. et al. (2022). DunedinPACE, a DNA methylation biomarker of the pace of aging. eLife.
DunedinPACE se od klasičnih epigenetskih ur razlikuje po tem, da poskuša ocenjevati predvsem tempo biološkega staranja – torej kako hitro se organizem stara – in ne zgolj njegove ocenjene biološke starosti.
López-Otín C. et al. (2023). Hallmarks of Aging: An Expanding Universe. Cell.
Pomemben pregled biologije staranja opisuje več med seboj povezanih procesov, med drugim genomsko nestabilnost, epigenetske spremembe, izgubo proteostaze, motnje mitohondrijskega delovanja, celično senescenco in kronično vnetje. Poudarja, da staranje ni posledica enega samega procesa, ampak kompleksnega prepleta sprememb v organizmu.
Makarem N. et al. (2024). Social determinants of health and epigenetic aging in a nationally representative sample of US adults. JAMA Network Open.
Raziskave epigenetskega staranja kažejo, da biološkega staranja ne določajo samo geni. Z njim so povezani tudi življenjski, zdravstveni, okoljski in socialni dejavniki, kar dodatno poudarja kompleksnost koncepta biološke starosti.
Pomembno: Biološka starost je raziskovalni in hitro razvijajoč se koncept. Posamezen rezultat testa ne predstavlja diagnoze in ga ni primerno uporabljati kot edino merilo zdravstvenega stanja ali učinkovitosti določene terapije.
Terapije in programi v Revital33 so namenjeni podpori dobremu počutju, regeneraciji in vitalnosti. Ne predstavljajo zdravstvene storitve ali nadomestila za medicinsko obravnavo.