Ko se um želi umiriti, telo pa še vedno sporoča: »Bodi pozoren.«
Anksioznost ni samo skrb.
Lahko jo občutimo kot razbijanje srca, napetost v telesu, nemir, težko dihanje, občutek pritiska v prsih, težave s spanjem, utrujenost ali nenehno premlevanje misli.
V ozadju je pogosto organizem, ki se težko premakne iz stanja povečane pripravljenosti nazaj v stanje počitka in regeneracije.
In prav zato je pri anksioznosti pomembno pogledati širše – ne samo na misli, temveč tudi na živčni sistem, spanje, regeneracijo in odziv telesa na stres.
Kaj je anksioznost?
Anksioznost je občutek skrbi, napetosti ali pričakovanja nevarnosti, ki ga lahko spremljajo tudi izraziti telesni odzivi. Med njimi so lahko pospešeno bitje srca, mišična napetost, spremembe dihanja, prebavne težave, nemir in motnje spanja.
Občasna anksioznost je normalen del človeškega odzivanja na stres. Kadar pa je izrazita, dolgotrajna ali začne pomembno vplivati na vsakodnevno življenje, je smiselna ustrezna zdravstvena oziroma psihološka obravnava.
Anksioznost ni samo »v glavi«
Ko zaznamo nevarnost ali stres, se aktivira simpatični del avtonomnega živčnega sistema – naš sistem boj ali beg.
Srčni utrip se lahko pospeši, dihanje postane hitrejše, mišice se napnejo, pozornost se izostri in telo se pripravi na ukrepanje.
To je normalen in izjemno pomemben obrambni mehanizem.
Težava nastane, ko telo tudi takrat, ko neposredne nevarnosti ni več, težko preklopi nazaj v stanje umirjenosti.
Takrat se lahko pojavljajo:
- notranji nemir in občutek napetosti,
- hitro ali močno bitje srca,
- občutek pomanjkanja zraka,
- napete mišice,
- prebavne težave,
- slabša koncentracija,
- težave z uspavanjem ali prebujanje ponoči,
- utrujenost kljub počitku,
- pretirano analiziranje in premlevanje,
- občutek, da se je težko zares sprostiti.
Anksiozne motnje so zelo pogoste. Po najnovejših globalnih podatkih WHO je leta 2021 z anksioznimi motnjami živelo približno 359 milijonov ljudi, kar predstavlja približno 4,4 % svetovne populacije.¹
Zakaj je pri anksioznosti pomembna tudi regeneracija?
Dolgotrajna psihična obremenitev in telesni odziv nanjo sta tesno povezana.
Spanje vpliva na sposobnost obvladovanja stresa. Stres vpliva na spanje. Slabo spanje naslednji dan poveča občutljivost na stres – in krog se lahko nadaljuje.
Zato je poleg ustrezne strokovne obravnave smiselno ustvarjati pogoje, v katerih telo lažje prehaja iz stanja aktivnosti v stanje počitka in regeneracije.
V Revital33 uporabljamo tri neinvazivne tehnološke pristope – HBOT, infrardečo svetlobo (IR) in PEMF – ki jih obravnavamo kot podporo dobremu počutju in regeneraciji, ne kot nadomestilo za psihološko, psihoterapevtsko ali medicinsko zdravljenje anksiozne motnje.
HBOT – podpora možganom in regeneracijskim procesom
Pri hiperbarični kisikovi terapiji (HBOT) oseba vdihuje kisik v okolju s povišanim tlakom. S tem se poveča količina kisika, raztopljenega v krvni plazmi, in njegova razpoložljivost tkivom.
Raziskave HBOT na področju možganov preučujejo predvsem vplive na cerebralno prekrvavitev, nevroplastičnost, oksigenacijo tkiv in vnetne procese.
Zanimanje za uporabo HBOT pri duševnem zdravju se v zadnjih letih povečuje.
Meta-analiza, objavljena leta 2026, je analizirala 17 raziskav s skupno 920 udeleženci, od katerih je bilo devet randomiziranih kontroliranih raziskav. Pri simptomih anksioznosti so tri vključene raziskave pokazale zmeren skupni učinek v korist HBOT. Avtorji pa poudarjajo, da so dokazi še vedno preliminarni in da potrebujemo večje ter bolje standardizirane raziskave.²
To je pomembna razlika:
HBOT trenutno ni uveljavljeno zdravljenje anksiozne motnje, obstaja pa vse več raziskovalnega zanimanja za njen vpliv na možganske in psihofiziološke procese, povezane tudi z razpoloženjem, stresom in anksioznostjo.
IR – toplota, sprostitev in fotobiomodulacija
Toplota ima zelo preprost, a pomemben učinek: pomaga ustvariti občutek telesne sprostitve.
Pri IR pristopih pa raziskovalce poleg toplotnega učinka zanima tudi fotobiomodulacija – vpliv določene svetlobe na celične procese.
Predlagani mehanizmi vključujejo delovanje na mitohondrije oziroma celično proizvodnjo energije, možgansko prekrvavitev, oksidativni stres in vnetne procese.³
Raziskave transkranialne fotobiomodulacije pri anksioznosti so še zgodnje, vendar zanimive. V pilotni raziskavi pri ljudeh z generalizirano anksiozno motnjo so po osmih tednih uporabe bližnje infrardeče svetlobe opazili zmanjšanje anksioznih simptomov in izboljšanje spanja. Ker je šlo za majhno odprto raziskavo s samo 15 udeleženci, rezultatov ne moremo posploševati.⁴
Novejši pregledi literature prav tako ocenjujejo fotobiomodulacijo kot obetavno področje raziskovanja pri anksioznosti in drugih motnjah razpoloženja, vendar poudarjajo potrebo po večjih randomiziranih raziskavah in standardiziranih protokolih.⁵
PEMF – podpora avtonomni regulaciji in regeneraciji
PEMF oziroma pulzno elektromagnetno polje uporablja nizkofrekvenčne elektromagnetne impulze.
Na področju anksioznosti je posebno zanimivo raziskovanje njegovega potencialnega vpliva na avtonomni živčni sistem – sistem, ki med drugim sodeluje pri uravnavanju srčnega utripa, dihanja, prebave ter odziva na stres.
Randomizirana, dvojno slepa in s placebom kontrolirana raziskava s 485 udeleženci je proučevala uporabo PEMF v predelu vratu in njegov potencialni vpliv na vagusni živec. Raziskovalci so poročali o izboljšanju kakovosti spanja in zmanjšanju anksioznosti, pri čemer so bili rezultati odvisni tudi od uporabljene frekvence.⁶
Tudi tukaj je potrebna previdnost: ena raziskava še ne pomeni, da je PEMF dokazano zdravljenje anksiozne motnje. Rezultati pa odpirajo zanimivo raziskovalno področje povezave med elektromagnetno stimulacijo in avtonomnim živčnim sistemom.
HBOT + IR + PEMF – zakaj jih kombiniramo?
Pri anksioznosti ni enega samega sistema, ki bi ga bilo treba »popraviti«.
Možgani, avtonomni živčni sistem, spanje, mišična napetost, regeneracija in psihološko stanje so med seboj povezani.
Zato na kombinacijo HBOT, IR in PEMF gledamo predvsem kot na celostno podporo organizmu:
HBOT → podpora oksigenaciji in regeneracijskim procesom
IR → toplota, sproščanje in potencialni fotobiomodulacijski učinki
PEMF → neinvazivna elektromagnetna stimulacija in raziskovanje vpliva na avtonomno regulacijo
Njihov skupni cilj ni »izklopiti anksioznosti«.
Cilj je telesu ustvariti okolje, v katerem se lahko lažje umiri, regenerira in ponovno vzpostavlja ravnovesje med aktivacijo in počitkom.
Ko um pravi »v redu je«, telo pa še vedno ne verjame
To je eden najbolj značilnih občutkov pri anksioznosti.
Človek lahko racionalno ve, da je vse v redu, telo pa se kljub temu odziva z nemirom, napetostjo ali občutkom nevarnosti.
Zato je pomemben celosten pristop.
Psihoterapija, tehnike obvladovanja stresa, gibanje, kakovosten spanec, ustrezna prehrana, dihalne tehnike, socialna podpora in po potrebi zdravljenje predstavljajo pomembne dele obravnave.
Regenerativne tehnologije lahko predstavljajo dodaten podporni element, predvsem kadar želimo telesu pomagati pri sprostitvi, regeneraciji in boljšem počutju.
Ne želimo samo umiriti misli. Želimo ustvariti pogoje, da se lahko umiri tudi telo.
Spoznajte podporne terapije Revital33 →
Kdaj poiskati strokovno pomoč?
Anksioznosti ni smiselno obravnavati samo kot posledico stresa ali »preobremenjenega živčnega sistema«. Podobni simptomi imajo lahko različne psihološke in zdravstvene vzroke.
Če so občutki strahu, napetosti ali telesnega nemira pogosti, intenzivni, dolgotrajni ali pomembno vplivajo na spanje, delo, odnose oziroma vsakodnevno življenje, je priporočljiv pogovor z zdravnikom, psihologom ali psihoterapevtom.
Posebej pomembno je poiskati strokovno pomoč, kadar se simptomi hitro stopnjujejo, so prisotni panični napadi ali se pojavijo misli o samopoškodovanju oziroma občutek, da situacije ne zmorete obvladati.
HBOT, IR in PEMF ne nadomeščajo psihoterapije, diagnostike ali zdravljenja anksiozne motnje. V Revital33 jih uporabljamo kot podporne regenerativne pristope.
Pogosta vprašanja o anksioznosti
Kakšni so telesni simptomi anksioznosti?
Anksioznost lahko spremljajo pospešeno ali močno bitje srca, mišična napetost, občutek pomanjkanja zraka, prebavne težave, potenje, nemir, težave s spanjem in utrujenost. Ker imajo ti simptomi lahko tudi druge vzroke, jih ni dobro avtomatično pripisati anksioznosti.
Kakšna je razlika med stresom in anksioznostjo?
Stres je pogosto odziv na konkretno obremenitev ali situacijo. Anksioznost pa lahko vključuje vztrajen občutek skrbi, napetosti ali nevarnosti tudi takrat, ko neposredna grožnja ni jasno prisotna. V praksi se stres in anksioznost pogosto prepletata.
Zakaj je pri anksioznosti pomemben živčni sistem?
Anksioznost vključuje tudi telesne odzive, ki jih uravnava avtonomni živčni sistem. Zato lahko spremembe srčnega utripa, dihanja, mišične napetosti in prebave spremljajo psihološki občutek strahu ali skrbi.
Ali pomaga počasno dihanje?
Počasno, udobno dihanje lahko vpliva na srčni utrip in avtonomno regulacijo ter nekaterim ljudem pomaga pri občutku umirjanja. Ni pa nadomestilo za strokovno obravnavo pri anksiozni motnji.
Ali HBOT pomaga pri anksioznosti?
HBOT ni uveljavljeno zdravljenje anksiozne motnje. Obstajajo zgodnje raziskave o njegovem vplivu na nekatere psihiatrične in nevrofiziološke izide, vendar dokazi še niso dovolj močni za rutinsko uporabo pri anksioznosti.
Ali IR ali PEMF pomagata pri anksioznosti?
Raziskave fotobiomodulacije in PEMF na področju razpoloženja, spanja in avtonomne regulacije so zanimive, vendar še omejene. V Revital33 ju zato uporabljamo kot podporna regenerativna pristopa in ne kot zdravljenje anksiozne motnje.
Kaj lahko sami naredimo za zmanjšanje vsakodnevne napetosti?
Koristni so lahko reden spanec, telesna aktivnost, zmanjševanje kronične preobremenitve, počasno dihanje, manj kofeina pri občutljivih posameznikih, čas v naravi, socialna podpora in ustrezna psihološka pomoč, kadar je potrebna.
Povezane vsebine in programi
Program Burnout – pomoč pri izčrpanosti
Dolgotrajna preobremenitev, slabši spanec, notranja napetost in občutek, da se telo težko umiri, se pogosto med seboj prepletajo.
PROGRAM BURNOUT – Pomoč pri izčrpanosti je namenjen posameznikom, ki želijo v obdobju povečane ali dolgotrajne obremenitve svojemu telesu ustvariti boljše pogoje za regeneracijo, spanec in dobro počutje.
→ Spoznajte Program Burnout
Program Brain Health – zdravje možganov in mentalna jasnost
Spanec, stres, regeneracija in delovanje živčnega sistema so tesno povezani tudi z mentalno jasnostjo, koncentracijo in kognitivnim počutjem.
Program Brain Health je namenjen posameznikom, ki želijo podpreti zdravje možganov, fokus in mentalno zmogljivost.
→ Spoznajte Program Brain Health
Preberite tudi
Vagusni živec – tihi dirigent našega notranjega ravnovesja
Kako vagus in avtonomni živčni sistem sodelujeta pri stresu, umirjanju in regeneraciji.
Izgorelost – ko počitek ni več dovolj
Kako dolgotrajna obremenitev vpliva na spanje, energijo in sposobnost regeneracije.
Črevesje – ko je v ravnovesju, to čuti celo telo
Več o osi črevesje–možgani in povezavi med prebavo, stresom in živčnim sistemom.
Mitohondriji – energijske elektrarne naših celic
Za boljše razumevanje celične energije in procesov, ki jih omenjaš pri IR in HBOT.
Kaj pravi znanost?
- World Health Organization. World Mental Health Today: Latest Data. WHO, 2025. Globalni podatki za leto 2021 navajajo približno 359 milijonov ljudi z anksioznimi motnjami.
- Effectiveness and safety of hyperbaric oxygen therapy for psychiatric disorders: A systematic review and meta-analysis. Psychiatry and Clinical Neurosciences, 2026.
- Mechanisms and parameters of photobiomodulation for neurological and neuropsychiatric disorders: whether and how to apply? 2025.
- Cassano P. et al. Transcranial Photobiomodulation with Near-Infrared Light for Generalized Anxiety Disorder: A Pilot Study.
- Near-Infrared Stimulation in Psychiatry Disorders: A Systematic Review of Efficacy and Biological Mechanisms. 2025.
- Evaluating PEMF vagus nerve stimulation through neck application: A randomized placebo study with volunteers. 2025.
Pomembno: Anksioznost in anksiozne motnje sodijo na področje zdravstvene oziroma psihološke obravnave. Ob izrazitih, ponavljajočih se ali dolgotrajnih simptomih je priporočljiv posvet z zdravnikom, psihologom ali psihoterapevtom.
Terapije in programi v Revital33 so namenjeni podpori dobremu počutju, regeneraciji in vitalnosti. Ne predstavljajo zdravstvene storitve ali nadomestila za medicinsko obravnavo.